Josip Faganel

Josip Faganel (1831 – 1908), poslanec v Goriškem deželnem zboru, župan občine Osek-Vitovlje, župan občine Šempas, predsednik bralnega društva Osek in borec za pravice Slovencev

Josip Faganel je bil rojen v Oseku 12.4.1831 očetu Jožefu (1806-1873) in materi Rozi Kosovel (1806-1845) iz Črnič.

Josip Faganel se je za pravice goriških Slovencev potegoval v prvem slovenskem političnem društvu na Goriškem z imenom ‘Soča’. Na prvem občnem zboru oktobra 1869 je bil kot podžupan izvoljen v prvi odbor. Društvo za obrambo narodnih pravic ‘Soča’ je sklicevalo tabore, spodbujalo narodnostno, kulturno, jezikovno in politično prebujanje ter izražalo zahtevo po Zedinjeni Sloveniji. V društvu je bilo leta 1871 med 239 člani tudi 10 članov iz Oseka.

Leta 1870 je na volilni listi društva ‘Soča’ v skupini kmečke občine prvič izvoljen v Goriški deželni zbor. Takratni časnik Novice ga opiše kot razumnega kmeta, ki je v domačih zadevah dovolj znajden, ki govori precej čisto slovensko, italijansko pa ne zna. Med desetimi slovenskimi poslanci je takrat izvoljen tudi Faganelov društveni kolega, oče slovenskega naroda na Goriškem, dr. Karel Lavrič.

Faganel, ki je bil politično liberalno usmerjen, častno zastopa narodne pravice in konec maja leta 1870 kot govornik nastopi na taboru v Sežani, kjer pred 6 tisoč taboriti obravnava davčno politiko. Zanimiv je dogodek, ki se je zgodil avgusta leta 1870, ko v deželnem zboru prebere svoj predlog cestnega zakona v slovenskem jeziku. Ker italijanski poslanci zahtevajo, da se na sejah govori samo italijansko, jih osem v znak protesta zapusti zbornično dvorano in zbor tako postane nesklepčen. Zavzema se tudi za gradnjo železniške proge čez Predel ter kasneje aktivno sodeluje pri spravi med mladoslovenci (liberalci) in staroslovenci (klerikalci), ki so bili sprti.

Po doseženi spravi se na Goriškem ustanovi enotno politično društvo ‘Sloga’, na katere listi je leta 1876 drugič izvoljen v Goriški deželni zbor v skupini ‘veleposestva’. Spomladi leta 1878 nastopi na shodu društva ‘Sloga’ v Kobaridu, kamor 3 tisoč glavi množici prinese tople slovenske pozdrave izpod Čavna. Faganel tudi po izteku mandata deželnega poslanca leta 1883 ostane aktiven v društvu in se kot govornik pojavlja na manjših shodih po Goriški vse do konca leta 1899.

Ker ga je ljudstvo spoštovalo, mu je zaupalo tudi različne službe in časti. Tako je bil dolgoletni župan občine Šempas (Šempas, Osek, Vitovlje, Ozeljan, Šmihel), prvi in večkratni predsednik ‘Bralnega društva Osek’ (ustanovljeno leta 1895) ter do smrti župan občine Osek-Vitovlje (ustanovljena 1904). Opravljal je tudi funkcije okrajnega šolskega sveta, pogozdovalne komisije ter cestnega odbora. Za zasluge ga je starešinstvo občine Osek-Vitovlje imenovalo za častnega občana. Umrl je 16.4.1908 v Oseku. Zaradi funkcije deželnega poslanca se je pri Juštkavih udomačilo ime pri Poslancu.

Poleg vseh političnih funkcij je bil tudi aktiven čebelar v društvu Slovenskih čebelarjev in je že od samega nastanka glasila Slovenski čebelar v letu 1898 poročal novice iz čebelarstva v Oseku in okolici. Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898 in je edina strokovna revija na slovenskem prostoru, ki pod istim imenom neprekinjeno izhaja že več kot 110 let.