Franc Pavšič

PAVŠIČ (PAUSIC,  PAUSICH) Franc (Francisco), duhovnik, kanonik in bogoslovni profesor, rojen 6. oktobra 1876 v Oseku, umrl. 4. maja 1927 v mestu Parana (argentinska provinca Entre Rios).

Oče Pavel, mlinar in kmet, mati Terezija Hrovatin. Vsa družina, v njej so bili še otroci Elizabeta (r. 1879), Ciril (r.1882) in Frančiška (r. 1885), je 29. januarja, 1888 odšla v Argentino in se nastanila v provinci Entre Rios. V njenem glavnem mestu Parana je bil Pavšič gojenec zavoda sv. Jožefa (Colegio San Jose), kjer je dovršil klasično gimnazijo. Nato je študij nadaljeval v semenišču v mestu Santa Fe. Mašniško posvečenje je prejel 22. decembra 1900 v stolnici v Parana. Od 1904 je služboval kot kaplan v kraju Villa Libertad, 1910 pa je postal župnik v mestecu Rosario del Tala (oba kraja sta v provinci Entre Rios). 1916 je bil imenovan za drugega kanonika subdiakona, 1917 pa za prvega kanonika subdiakona pri stolnici v Parana. Nato je 1918 postal drugi kanonik diakon, 1919 pa stolni kanonik. Od 1. marca 1919 je poučeval kot profesor v škofijske semenišču v Parana. Bil je znan po radodarnosti in dobroti do revežev. Pavšič je bil dolga leta naročnik knjig Mohorjeve družbe. To dokazuje, da je ohranil znanje slovenščine čeprav je zapustil domovino kot otrok in živel do smrti v povsem tujem okolju.

Pavšičeva družina je spadala v skupino tistih rojakov iz širše goriške okolice, ki so se proti koncu sedemdesetih in v osemdesetih let 19. stol. zelo verjetno kot prvi Slovenci izselili v Argentino. Nekateri izmed njih so se naselili na severu države, v mestu Formosa in okolici, drugi, med njimi Pavšičevi, pa so se nastanili nekoliko južneje, v t.i. argentinski Mezopotamiji, in sicer v mestu Parana in okolici ter v krajih Colonia Cerrito in Lucas Gonzalez v provinci Entre Rios. Tu so živeli večinoma kot kmetje, saj je področje rodovitno, ohranili so marsikateri domač običaj in bili medsebojno povezani.

Vir: Primorski biografski leksiokon, 20. snopič. Gorica, 1994; Goriška Mohorjeva družba.